Mladi planinci smo pohajkovali po Konjiški gori. Iz Slovenskih Konjic smo se mimo gradu povzpeli na Skalo in se nato spustili do Žičke kartuzije. Čeprav se še koledarska pomlad ni pričela, je v naravi že vse pomladno. Ptice prepevajo svoje paritvene viže, znanilci pomladi krasijo zelenice, topli sončni žarki pa postavijo piko na i, da je doživetje v naravi še bolj prijetno.
Del poti smo hodili po Zmajčkovi poti, ki je ime dobila po zmaju, ki je svoj čas bival v jezeru v votlini Konjiške gore. Če dobro prisluhnete lahko odmev njegovega “rjovenja” slišite v vetru. Nič nas ni bilo strah, saj ga že davnaj ni več. Pokončal ga je sveti Jurij. Prebivalci Dravinjske doline so se namreč z njim pogodili, da v zameno za mir zmaju vsako leto na Jurijevo darujejo šest deklet – devic. Sveti Jurij je med njimi rešil graščakovo hčer, ta pa mu je v zahvalo na obronku gore dal sezidati cerkev svetega Jurija.
Skupaj smo preživeli čudovit dan in že se veselimo novih dogodivščin.
