Kot pravi pripovedka, je bog ljudem po svetu delil zemljo. Ko je že mislil, da je z deljenjem končal, je opazil, da je pozabil na skupinico, ki se za razliko od drugih ni prerivala za najboljše dele. Bogu so se zasmilili, saj so bili skromni in potrpežljivi, zato se jih je odločil nagraditi. Podelil jim je najlepši kos zemlje, ki ga je hranil zase in poimenovali so ga Bohinj. Takšno ime so izbrali zato, ker se bogu v njihovem narečju reče “boh”.
Na tretji dan šole v naravi je ena skupina obiskala prečudovita korita Mostnice. Pogumnih pohodnikov dež ni ustavil na 12 kilometrov dolgi poti, saj jim je bil obljubljen sladoled. Druga skupina je ugotavljala, kako je voziti se s s kanuji po jezeru v dežju. Tretja skupina pa je pridobivala znanja, kako priživeti v naravi v dežju (kako filtrirati vodo, kako prižgati ogenj s kresilom in kako si narediti šotor iz pelerine).
