Letos smo na 2. osnovni šoli Slov. Bistrica pridružili projektu Noč knjige, ki poteka v sklopu svetovnega dneva knjige, ki se je odvijal v mesecu aprilu. V letošnjem šolskem letu so pri projektu sodelovali osmošolci s knjigo Vrtiljak in šestošolci s knjigo Sinica in taščica.
S šestošolci smo se najprej igrali socialno igro. V krog smo postavili en stol manj, kot je učencev. Nekdo od učencev je bil znotraj kroga in povedal eno trditev, ki se začne s »tisti, ki … se naj presede na drug stol.« Tako so postavljali različne trditve, npr. tisti, ki živi v bloku, se naj presede na drug stol, tisti, ki ima rad čokolado, se naj presede na drug stol, tisti, ki ima rjave oči, se naj presede na drug stol … Učenci so tako spoznali, da smo si med sabo različni – nismo vsi rjavooki, ne živimo vsi bloku in vsi nimamo radi čokolade, pa kljub temu nas ta drugačnost ne razdružuje in preprečuje, da bi postali med sabo dobri prijatelji.
Potem smo se pogovarjali, da moramo na takšen način sprejemati tudi versko, narodno, socialno in jezikovno drugačnost. Spregovorili smo o temeljnih človekovih pravicah in o tem, da si vsak izmed nas zasluži varno, spoštljivo in zdravo okolje, v katerem biva.
Nato smo prebrali pravljico pisatelja Gorana Vojnovića z naslovom Sinica in taščica. Zgodba govori o pomenu prijateljstva, ki se splete med pisano druščino različnih vrst ptic, ki so nepričakovano izgubile svoj dom. Med iskanjem novega doma spoznajo, kako dragocena je različnost ter koliko lažja je pot, če po njej ne stopamo (letimo) sami.
Po prebrani pravljici smo z učenci iskali sporočila zgodbe in hitro so ugotovili, da bi lahko ptice v zgodbi nadomestili človeški liki, črnega krokarja, ki jim je uničil domovanje, pa bi lahko nadomestil hudoben človek, sovražnik, vojna. Učenci so na list zapisali sporočila zgodbe, kot so:
- Pravi prijatelji nas sprejemajo takšne, kot smo;
- Sodelovanje je ključno za ustvarjanje boljšega sveta;
- Če potujemo v jati, noben cilj ni nedosegljiv;
- Nikoli ne veš, kateri nov znanec postane tvoj najboljši prijatelj;
- Svet bi bil dolgočasen, če bi bili vsi enaki;
- Različnosti med ljudmi so kot barve mavrice – vsaka ima svoj čar in lepoto;
- Ne sodi nikogar po zunanjosti;
- Tudi če ne govorimo istega jezika, lahko postanemo dobri prijatelji;
- Nikogar ne puščamo samega na poti;
- V težkih trenutkih je potrebno združiti moči.
Nato smo ustvarili plaket z napisom Vsaka pot je lažja, če nisi sam. Vsak učenec si je izbral, katera ptica bi bil, jo narisal in zalepil na plakat. Tako je plakat postal pisan, barvit, edinstven, tako kot je naš 6. a. Plakat smo namestili na oglasno desko na hodniku, okrog njega pa nalepili sporočila prebrane knjige, ki nas bodo opominjala k strpnosti in sprejemanju drugačnosti.
Vtisi učencev
Alja: »Všeč mi je bila igra in pravljica. Že kar nekaj let nismo sedeli v učilnici na tleh v krogu in poslušali, kako nam učiteljica bere pravljico. Moram reči, da je sporočilo knjige res globoko, čeprav je branje lahkotno. Nauči nas, da s sprejemanjem drugačnosti in z združevanjem moči nobena pot ni pretežka.
Vid: »Meni pa je bilo všeč poustvarjanje. Veliko opisov ptic sem prebral, preden sem si izbral, katera bi bil. Izbral sem si galeba, ker živi na morju, tudi jaz bi.«
Mentorica Katja Leva
