Skoči na glavno vsebino
(02) 80 51 680 info@2os-slb.si
  1. januarja 1943, je na Osankarici na Pohorju padel Pohorski bataljon. Ustanovljen je bil 11. septembra 1942 v Dobrovljah.

Bataljon je v treh mesecih v Šaleški in Mislinjski dolini na na Pohorju izvedel sto pet napadov, šest večjih akcij (sabotaž na železnici) in požgal devet objektov.

Konec decembra je bataljon odšel na Osankarico, kjer si je pri Treh žebljih uredil tabor s šestindvajsetimi zemljankami. Tabor je bil dobro skrit in obdan s strelskimi jarki, vseeno pa ni bil primeren za obrambo.

V začetku januarja 1943 je nemškemu okupatorju uspelo izslediti partizanski tabor.

  1. januarja so Nemci z več kot dva tisoč možmi obkolili partizane Pohorskega bataljona.

Boj je trajal dve uri in pol. V njem je padlo devetinšestdeset bork in borcev. Na nemški strani je padlo devetnajst vojakov.

Na bojišču Pohorskega bataljona stoji spomenik, obdajajo pa ga granitni kvadri, ki ponazarjajo zemljanke. Na manjših so imena bork in borcev.

Padec Pohorskega bataljona je močno prizadel narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem. Veličastna poslednja borba pa je bila velika moralna spodbuda v nadaljnih bojih z okupatorjem.

 

Janko Čar je v spomin hrabrim borcem in borkam napisal pesem z naslovom Osankarica:

 

V laseh temno zelenih velikanov

lahno vetrovi junijski šumijo,

nemirne veje v sončen dan vršijo

krvavo zgodbo mrtvih partizanov.

Tu taborni je ogenj popraskaval,

tu je premrle prste četa grela,

tu pesem o svobodi je pršela,

tu duh je v nove zarje vzplapolaval.

Tu v smrt je padel bataljon –

in vstal v nesmrtno slavo. –

Vnukov mladih rod,

kako boš oporoko spolnjeval?

Boj zate ni končan. Boš svetlo pot,

ko jo očetov rod je zate krčil,

utiral dalje in jo branil zmot?

Dostopnost