Na današnji dan, 8. januarja 1943, je v tihem zavetju stoletnih smrek blizu Osankarice na Pohorju v neenakem boju z mnogo močnejšim sovražnikom padel Pohorski bataljon, ki je bil ustanovljen 11. septembra 1942 v Dobrovljah. Enoti je poveljeval komandant Rudolf Mede – Groga. Pripadniki bataljona so na Pohorje prispeli iz Dolenjske, Šaleške in Savinjske doline. V treh mesecih je bataljon izvedel sto pet akcij in napadov. Bataljon si je na Osankarici pri Treh žebljih uredil tabor s šestindvajsetimi zemljankami. Tabor je bil dobro skrit in obdan s strelskimi jarki.
V začetku januarja 1943 je nemškemu okupatorju uspelo izslediti partizanski tabor. 8. januarja so Nemci z več kot dva tisoč možmi obkolili partizane Pohorskega bataljona. Do prvega spopada je prišlo okoli 11. ure dopoldan. Boj je trajal dve uri in pol. V njem je padlo devetinšestdeset bork in borcev. Vse borce so Nemci odpeljali v avstrijski Gradec in jih pokopali na tamkajšnjem pokopališču.
Padec Pohorskega bataljona je močno prizadel narodnoosvobodilno gibanje na Štajerskem. Leta 1959 so na kraju poslednjega taborišča postavili spomenik Pohorskemu bataljonu. Z večjimi granitnimi kvadri so označili mesta zemljank, z manjšimi pa imena bork in borcev, ki so padli v zadnjem boju.
Natalija Kaučič in Milena Zgubič