Skoči na glavno vsebino

Letos obeležujemo 30. obletnico dogodkov, ki so tlakovali pot do osamosvojitve Slovenije. Leta 1990 smo Slovenci dobili prve večstrankarske volitve, prvo slovensko vlado in se na plebiscitu o samostojnosti Slovenije odločili za samostojno državo.

Pot do samostojne države 25. junija 1991 je bila za slovenski narod dolga.

Leta 1844 je največji slovenski pesnik France Prešeren v Zdravljici zapisal misli o prijateljstvu, enakosti, svobodi, bratstvu in medsebojnem spoštovanju ljudi.

Prva država naših prednikov Karantanija iz 7. stoletja ni bila pozabljena, prav tako nista bili pozabljeni Trubarjevi prvi slovenski knjigi Abecednik in Katekizem. Trubar je v 16. stoletju prebivalce slovenskih dežel prvi poimenoval moji lubi Slovenci.

Z razsvetljenci v 18. stoletju pride v ospredje aktivna težnja po priznanju slovenskega naroda in slovenskega jezika – začne se oblikovati slovenska narodna zavest.

Ob zapisu Zdravljice smo Slovenci del nemško govorečega in narodno mešanega Avstrijskega cesarstva. Zdravljica je leta 1848 objavljena, kot tudi prvi slovenski politični program Zedinjena Slovenija, a slovenskega parlamenta znotraj Avstro-Ogrske Slovenci ne dobimo. Težnje po večji avtonomiji in enakopravnosti slovenskega jezika z ostalimi jeziki v državi pa živijo dalje.

Po prvi svetovni vojni slovenski jezik postane uraden jezik, a težnja po enakosti znotraj Kraljevine Jugoslavije ostaja neuresničena želja.

Po drugi svetovni vojni v državi Jugoslaviji Prešernove besede bratstva in enotnosti postanejo geslo jugoslovanskih narodov, a se v komunistični državi sčasoma izgubijo. V 80. letih 20. stoletja se slovenska civilna družba znova zavzema za svobodo misli in govora. Cenzura tiska, ki je je bil deležen že Prešeren, zavira slovensko željo po demokratični obliki oblasti. Začne se slovenska pomlad, ki privede do prvih demokratičnih volitev in 23. decembra 1990 do plebiscita o samostojnosti Slovenije.

Plebiscitno vprašanje se je glasilo: »Ali naj Republika Slovenija postane samostojna in neodvisna država?«

Glasovanja se je udeležilo 93,2 odstotka volilnih upravičencev, za samostojnost in neodvisnost se je izreklo 88,5 odstotka (1.289 369).

Rezultati plebiscita so bili razglašeni na slavnostni seji 26. decembra 1990, zato vsako leto na ta dan praznujemo dan samostojnosti in enotnosti, ki je državni praznik in dela prost dan.

Od odločitve za samostojno državo do razglasitve samostojne Slovenije je preteklo samo šest mesecev. V času osamosvajanja je Slovenija dobila zastavo, himno, vojsko in sprejela druge ukrepe, s katerimi je lahko 25. junija 1991 razglasila samostojnost države Slovenije.

Prešernove besede prijateljstva, enakosti, svobode, bratstva in medsebojnega spoštovanja tako ostajajo nepozabljene in zapisane v himni slovenske države, Zdravljici.

Dostopnost