Dnevi, preživeti z družino, so lahko včasih naporni. V teh dveh tednih pa z družino skupaj preživimo veliko več časa, kot smo navajeni, in nimamo možnosti oditi v šolo, ven, na treninge.
Večkrat se ne strinjamo s starši. V spor pridemo z brati in sestrami. Razjezi nas sosedov pes, ki nas z laježem zbudi. Razjezi nas šolska naloga, ki je ne znamo rešiti. Pogrešamo svoje prijatelje in sošolce, svoje dejavnosti. Skrbi nas zdravje. Skrbi nas delo za šolo ali službo, včasih ne zmoremo vsega, ne vemo, kaj nam prinaša prihodnost. Večkrat odreagiramo jezno, užaljeno, trmasto, smo žalostni, tudi jokamo.
V življenju je normalno, da prihaja do sporov. Še posebej pa lahko do sporov prihaja v teh stresnih situacijah. V takšnih trenutkih je pomembno, da znamo drug drugemu prisluhniti, se za trenutek ustaviti, se sprostiti in pomisliti na to, kaj lahko nadzorujemo in kaj ni v naši moči.
Vsaka družina je po svoje posebna in ni univerzalnega recepta, ki bi veljal ob vseh trenutkih. Za manj stresno sobivanje v teh dneh se mora potruditi vsak član družine. Nekaj nasvetov vas čaka tudi spodaj.

NAČRT

– Oblikujemo si urnik dela za cel dan. Sestavimo urnik, ki naj vključuje šolske obveznosti, domača opravila in prosti čas. Če je mogoče, naj delo za šolo poteka v dopoldanskem času. Tudi starši, če delate od doma, si lahko oblikujete svoj urnik. Naj bo vaš dan čimbolj podoben dnevom pred koronavirusom. Naredimo razliko med tednom in vikendom – vikendi naj bodo čimbolj prosti šolskih in pa službenih obveznostih (če je to mogoče). Urnike lahko oblikujete tudi skupaj – pogovorite se, kaj bo posamezen član družine naredil. Poskušajte ohraniti vsakdanje navade.

OSEBNI PROSTOR IN ČAS ZASE
– V tem času je pomembno tudi ohranjanje in spoštovanje osebnega prostora družinskih članov. Dogovorite se, kje bo vaš miren kotiček, kamor se lahko umaknete, ko potrebujete nekaj časa zase.

PODPORA
– Pomembno je, da drug drugega podpirate. Starši, brat, sestra ti lahko pomagajo pri šolskem delu, ne morejo in ne smejo pa delati namesto tebe. Bodi samostojen, vztrajaj, sam poišči rešitev. Če ne boš prišel do pravega odgovora, povprašaj učitelja. Vsak naj prevzame svoje odgovornosti – delo za šolo je tvoja odgovornost.

ZAPOSLI SVOJE MISLI
– Vprašaj se, na kaj lahko vplivaš in kaj lahko nadzoruješ. Vplivaš in nadzoruješ lahko to:
– da upoštevaš navodila zdravnikov,
– ostaneš doma,
– pravilno umivaš roke,
– si prijazen do sebe in do domačih,
– iščeš in najdeš nove aktivnosti ki jih lahko počneš doma,
– znaš ugasniti televizijo ali računalnik ter izklopiti socialne medije za nekaj časa,
– prebereš dobro knjigo ali več dobrih knjig,
– se naučiš kakšno novo stvar,
– vadiš določeno spretnost (instrument, ples, poštevanko, govorni nastop, …)
– telovadiš vsak dan.

POGOVOR
– O šolskih stvareh in službah se pogovarjate samo v času, ki je namenjen temu. Prosti čas izkoristite za pogovor o drugih stvareh ali za druge dejavnosti. Starši, zaupajte svojim otrokom, ne opozarjajte in ne sprašujte jih ves čas o šoli. Šola ne sme postati »celodnevna« dejavnost, prav tako naj to ne postane služba (v kolikor je mogoče).

POSLUŠANJE
– Ali več govorimo ali več poslušamo? V našem vsakdanjem življenju velikokrat ugotavljamo, da poslušamo, vendar ne slišimo. Še posebej v takšnih trenutkih je pomembno, da znamo slišati drug drugega – naša občutja, misli, strahove… Zaupajte si in se poslušajte med sabo.

ČUSTVA IN NAPETOST – Ko čutiš, da si jezen, napet, pod stresom ali te nekaj skrbi, si vzemi nekaj časa zase in opravi naredi nekaj sprostitvenih vaj. Umakni se v svoj kotiček. Če si žalosten, si vzemi nekaj trenutkov zase, potem pa delaj to, kar ti pomaga, da se počutiš bolje. Velikokrat je dovolj pohvala, spodbuda, prijazna beseda in objem, hop in pozitivna čustva so tu. Pozitivna čustva ti pomagajo pri učinkovitejšemu reševanju težav ali konfliktov, dobro vplivajo na presojo in razumevanje, ustvarjalnost in počutje.

ZDRAVO ŽIVLJENJE – Naši odnosi so velikokrat odvisni od našega počutja – če se dobro počutimo, smo bolj veseli in tudi naši odnosi so bolj pozitivni. Za dobro počutje pa je pomembno, da jemo kakovostno hrano, da se gibljemo, da preživimo nekaj časa na svežem zraku (če je možnost), da dovolj spimo.

SOCIALNI MEDIJI
– V takšnih trenutkih ugotovimo pozitiven vpliv socialnih medijev. Uporabimo jih za stik s prijatelji, sošolci, družinskimi člani, ki jih pogrešamo. Pogovorimo se z ljudmi, ki jim zaupamo. Vendar naj bo uporaba socialnih medijev omejena. Ne zapravimo vsega prostega časa za internet. Če nas informacije o koronavirusu vznemirjajo, zmanjšamo svojo izpostavljenost medijskim vsebinam. Spremljamo samo vire, ki podajajo bistvene, resnične in smiselne informacije do te mere, da smo ustrezno informirani.

DRUGAČEN POGLED – V času socialne izolacije se tempo življenja upočasni in umiri. Lahko se znova bolje povežemo s svojo družino. Naučimo se nekaj novega o sebi in o drugih, zaradi tega tudi (vsaj) malo spremenimo svoje vedenje in razmišljanje o tem, kaj je v življenju res pomembno.

POMOČ
– lahko poiščete pri starših, sorodnikih ali učiteljih. Če je stiska zaradi koronavirusa prevelika, je pomoč na voljo na teh povezavah:
• Psihologinja iz Centra za krepitev zdravja Slovenska Bistrica, vsak delovni dan, od 8:00 do 16:00 ure na telefonski številki 041 426 413 in prek e-pošte: vesna.pesek@zd-sb.si
• Klic v duševni stiski 01 520 99 00 (vsak dan med 19. in 7. uro zjutraj).
• Zaupna telefona Samarijan in Sopotnik 116 123 (24 ur/na dan, vsak dan). Klic je brezplačen.
• TOM telefon za otroke in mladostnike 116 111 (vsak dan med 12. in 20. uro) Klic je brezplačen.